Farsa na procesu zoper slovenskega aktivista na avstrijskem Koroškem

V ponedeljek, 16. februarja 2009, se je v Celovcu začel proces proti slovenskemu aktivistu Andreju Pavlišiču, ki je bil septembra brez razloga aretiran na mirnih demonstracijah proti srečanju nacističnih veteranov na gori Ulrichsberg. Proces se je že po nekaj minutah sprevrgel v farso in dobil politične razsežnosti. Pavlišiču ni bilo omogočeno sojenje v slovenskem jeziku, saj sodnik tolmački ni pustil, da v popolnosti prevaja njegove izjave, prav tako mu niso prevedli izjav prič. Kot da to ne bi bilo dovolj sodnik v zapisnik ni vključil vseh Pavlišičevih izjav, policistom, ki so pričali zoper slovenskega aktivista, pa je sugeriral odgovore. Pavlišič se je zaradi očitnega kršenja človekovih pravic po zaščito že obrnil na Ministrstvo za zunanje zadeve.

Ozadje – boj proti fašizmu

Na gori Ulrichsberg se vsako leto srečujejo nacistični veterani iz 2. svetovne vojne, ki se jim pridružijo tudi mladi neonacisti. Srečanje izkoristijo za zgodovinski revizionizem, ki partizane predstavlja kot zločince, nacistične vojake, tudi prostovoljce enot SS pa kot domoljube, in za utrjevanje nestrpnih pozicij do manjšinskih skupin. 28-letni Andrej Pavlišič se je skupaj s svojimi somišljeniki iz Antifašistične akcije Šiška (AAŠ) na demonstracije odpravil, ker verjame, da je antifašistični boj temelj sodobne Evrope, spreminjanje zgodovine in nestrpnost pa sta nesprejemljiva.

Aretacija: 9 ur brez odvetnika, obtožnice in tolmača

Na mirnih demonstracijah je aktivistke in aktiviste obkolila policija in jih začela s telesi potiskati na eno stran ceste, saj je tako želela omogočiti prevoz udeležencev proslave na goro. Med prerivanjem, ki so ga policisti sprožili sami, so več aktivistov, med njimi tudi Pavlišiča, nasilno aretirali. Na policijski postaji je bil brez obrazložitve zadržan kar pet ur, nato so ga zasliševali še nadaljnje tri ure. Vse to, z izjemo zaslišanja, v nemškem jeziku, in brez prisotnosti odvetnika. Prav tako mu niso omogočili telefonskega klica in zdravniškega pregleda, prisiljen je bil v odvzem prstnih odtisov in vzorca DNK. Kljub miroljubnemu ravnanju na demonstracijah so ga obtožili, da je »storil kaznivo dejanje hude telesne poškodbe« in »kaznivo dejanje poskusa upiranja državni sili«. Tožilstvo v obtožnem predlogu predlaga, da se Andreja kaznuje z najmanj 6 mesecev in največ 5 let zapora.

Proces: kršena pravica do sojenja v slovenskem jeziku

Ker je Andrej Pavlišič slovenski državljan in ne razume nemško, bi moralo sojenje potekati dvojezično, kajti vsakdo ima pravico, da se mu sodi v jeziku, ki ga razume, saj se lahko le tako brani pred obtožbami. Ta pravica je bila kršena od samega začetka sojenja. Sodnik je tolmačko nenehno samovoljno prekinjal, tako da mu ni uspela prevesti celotnih Pavlišičevih izjav. Prav tako pa slednjemu niso prevedli izjav prič, ampak so jih zgolj površno povzeli. Pogovori v nemščini med tožilcem, sodnikom in pričami brez prevoda v slovenščino so bili dolgi tudi več kot dvajset minut. Slovenskemu državljanu so bile na Koroškem tako kršene osnovne človekove pravice, saj se ni mogel braniti pred obtožbami. Ne more biti naključje, da se takšen proces dogaja ravno v Celovcu, kjer so denimo diskvalifikacije slovenske manjšine in neupoštevanje avstrijskega pravnega reda v zvezi z njo stalnica.

Samovoljnost in pristranskost sodnika

Sodnik Manfred Herrnhofer je Pavlišiča že od začetka sojenja samovoljno prekinjal, v zapisnik pa ni vključeval številnih ključnih poudarkov, s katerimi je poskušal slovenski aktivist razjasniti okoliščine neupravičene aretacije. Zapisnika odvetnik ter slovenskem aktivist po zaključku obravnava na mestu samem nista dobila. Sodnik si je na več mestih dovolil subjektivne komentarje, češ da nekdo v tej dvorani laže, pri čemer je sumničavo gledal v Pavlišiča ter se prijateljsko pogovarjal s policisti. Sojenje Andreju Pavlišiču, ki ga je sodnik posedel pred razpelo (med prisotnimi na obravnavi je tudi to zbudilo zgražanje, saj Avstrija velja za demokratično deželo, v kateri naj bi bila cerkev ločena od državne oblasti), pa se je približevalo vrhuncu tragikomične farse.

Sodnik zaščiti policista in mu polaga besede v usta

Na sojenju so proti Andreju Pavlišiču pričali trije policisti, ki so si v svojih pričevanjih močno nasprotovali, kar pa je sodnik kljub številnim opozorilom Pavlišičevega odvetnika dr. Farhada Paye gladko prezrl. Domnevno napadeni policist je tako moral priznati, da je imel na nogi zgolj buško, ki jo je pri zdravniku prijavil tri dni kasneje, prav tako naj bi bil obrnjen s hrbtom proti demonstrantom in tako domnevnega napadalca ni mogel videti. Pravi kaos pa je v dvorani nastal ob pričanju drugega policista. Z nekaj odvetnikovimi vprašanji o natančnem mestu, kjer je stal med demonstracijami, se je njegova zgodba namreč sesula na kosce. Ko je sodnik videl, da se zgodba ne ujema s prejšnjim pričanjem, je policistu začel sugerirati, kje bi lahko stal, da bi videl domnevno dogajanje, čemur je policist nemo pritrdil. Naslednji policist je svojega manjkajočega sodelavca najprej opravičil zaradi gripe, nato pa povedal, da pravzaprav ni videl ničesar, še posebej ne domnevnega Pavlišičevega upiranja aretaciji.

Proces se sprevrže v politično farso: izginejo posnetki z demonstracije

Policija je mirne protifašistične demonstracije snemala s kamero, tožilstvo pa je video posnetke navedlo kot dokaz proti Pavlišiču. Kljub pravici, da ima branilec vpogled v celotno dokazno dokumentacijo, tožilstvo obrambi posnetkov pred obravnavo ni posredovalo. Še več, na sojenju se je izkazalo, da je CD, na katerem naj bi bili posnetki dogajanja, v resnici prazen! Policija je tako posredovala video kasete, ob čemer pa je sodnik ugotovil, da na celovškem Deželnem sodišču nimajo primerne tehnične opreme za ogled posnetkov. Obravnavo je tako prekinil in jo prestavil za nedoločen čas.

Sedaj je na potezi zunanje ministrstvo

Zaradi očitnega kršenja pravice do pravičnega sojenja v jeziku, ki ga razume, , je aktivist Andrej Pavlišič zaprosil za varstvo slovenske države. Pavlišič pričakuje, da se bo odzvalo Ministrstvo za zunanje zadeve in zaščitilo njegove pravice v postopkih pred avstrijskimi uradnimi organi. Prav tako se je obrnil na slovensko veleposlaništvo na Dunaju, slovensko manjšino na Koroškem in avstrijskega varuha človekovih pravic. Odgovorov še ni prejel.

Politično motiviran proces

Če je bilo ob obtožnem predlogu to mogoče zgolj slutiti, je po farsi na prvi obravnavi postalo jasno, da je proces proti slovenskemu aktivistu več kot očitno politično motiviran. Proces proti Andreju Pavlišiču je političen proces proti gibanju, ki na demokratičen način izraža svoje nasprotovanje vsem vrstam fašizma, tako minulim kot sodobnim. Sodnik pa želi aktiviste še posebej podučiti, da za antifašistične aktiviste človekove pravice ne veljajo. Pri tem verjetno računa na to, da v deželi, ki tudi sicer sistematično krši avstrijsko ustavo in pravice manjšin, tega majhnega primera nihče sploh ne bo opazil.

Javno-informacijski center za antifašistične aktivnosti
Ljubljana, 16. februar 2009